Lepo je, to je lepota po naše!

Svet Jožeta Karlovška je poseben svet: raznovrsten, pisan, barvit, zanimiv, domiseln, pester: poln je krasilnih podrobnosti, ki jih je v minulih stoletjih ustvarila roka upodabljajočih Slovencev, vendar svet, ki ga je z vsem žarom soustvarjal, dopolnjeval in avtorsko gradil. Četudi je bil svet ornamentike njemu tako ljubega področja likovne izraznosti dolgo časa odrinjen, omalovaževan in podcenjevan, ga je Karlovšek vrnil med vredna in čislana sredstva likovništva po slovensko. To je svet, ki je pomenil lepoto nekdanjim Kranjcem in Kranjicam, ne glede, v katerem koncu Kranjske dežele so živeli. Ob pogledu na bogastvo in barvito razkošje so vedno zmogli izraz občudovanja: »Lepo je, to je lepota po naše!« Desettisoče ornamentov je bilo shranjeno nekam na rob popolne pozabe v časih, ko so z ironijo gledali nanje.

A vendar so oni, zaničevalci s Karlovškom vrnjene slovanske lepote izginili. Njihova izrazna moč se je na mnogih starih predmetih s Karlovškovo roko med zdajšnje Slovence vrnila in zaživela med njimi nanovo.

Avtor teksta: Matjaž Brojan

Avtore

Leave a Comment

J. Karlovšek pod mentorstvom arhitekta Franca Ravnikarja

Franc Ravnikar je bil pravzaprav arhitekt starih Domžal. Po njegovih zamislih so bile v Domžalah zgrajeni Društveni – zdaj kulturni dom, Sokolski dom, Turkova hiša, Müllerjeva vinska veletrgovina, Gasilski dom v Stobu in še nekatere druge. 

Ravnikar je bil Domžalčan, ki je bil v slovenskih razmerah znan kot največji strokovnjak za lesene konstrukcije posebej večjih razponov, znanje pa je pridobival pri znamenitem profesorju Banduinu na Dunaju. Bil je nosilec številnih inovacij in posebnih, do tedaj še neuporabljenih rešitev, kot je bil denimo patent za lesno predalčno konstrukcijo, nosilec obnove kompliciranih cerkvenih stolpov in drugih zahtevnih del. Karlovšek je prav pri Francu Ravnikarju dobil osnovno prakso v ravnanju z lesom, predvsem glede tesarskih opravil. Ker je bil Ravnikar navdušen za domači, narodni slog, sta se skupaj lotila kar nekaj nalog in jih izdelala v omenjenem slogu. Tako si je Karlovšek pridobil Ravnikarjevo naklonjenost, saj ga je ta sprejel tudi kot družinskega prijatelja in ga ob nedeljah večkrat tudi povabil na izlet s svojo družino.

Več o zgodovini Kulturnega doma Franca Bernika.

Avtor teksta: Matjaž Brojan

Fotografija: visitdomzale.si

Leave a Comment

Ornament, ti si moje življenje!


Pravzaprav je velika škoda in tudi v naše sedanje življenje vgrajena velika napaka – pozabljanje vrednih ljudi preteklosti. Eden od teh, katerih življenjsko delo je preveč potisnjeno na obrobje spomina, je bil Jože Karlovšek. Bil je človek, ki je gorel in izgorel za slovenski ornament, ki ga ni le ohranjal, pač pa je tudi izgrajeval razumevanje likovne estetike po slovansko, ko je ustvarjal desettisoče novih ornamentalnih domislic. Take nove likovne stvaritve razumevanja lepote po slovensko je ustvarjal ne le s predanostjo, pač pa s pravo obsedenostjo, ki ga je docela prevzela. Ob tej njegovi prvi ljubezni se je skoraj z enako zavzetostjo podajal tudi v razumevanje slovenske stavbne dediščine, do njenih let temelječe v veliki meri na lesu, tej prvobitni, osnovni materiji. To svojo drugo navdušenost v življenju je dopolnjeval z zbirateljstvom vsega, za kar je menil, da se iz preteklosti toči v sedanjost.

Njegova, z omenjeno vseživljenjsko obsedenostjo zaznamovana ustvarjalnost, ni trpela počitka: vsak dan, čisto vsak dan in večino noči je presedel za risalno desko ter risal nove in nove podobe, ornamentalne motive, vzorce, kompozicije, mitološke risbe, pisal knjige in živel za ta svoj preljubi svet vse do svojega preranega konca.

Avtor teksta: Matjaž Brojan

Leave a Comment

Ob izidu prve knjige J. Karlovška Slovenski ornament

J. Karlovšek je v svojih spominih ob izdaji knjige Slovenski ornament, zgodovinski razvoj takole zapisal:” Do tega časa, predno sta izšli moji knjigi o ornamentu, je bilo splošno prepričanje, tako pri arhitektih, kakor pri umetnostnih zgodovinarjih, da sploh nimamo svojega sloga v ornamentiki. Pravili so, da ta material, ki obstaja pri nas o ornamentiki, je prav skromen, da sploh ne pride v poštev, da bi lahko imenovali slovenski slog. Zaradi tega se tudi za njega niso zanimali. Ko sta pa izšli moji knjigi o ornamentu, je bil pri ljudstvu in tudi pri visoko izobraženih ljudeh v roki dokaz o obstoju slovenskega ornamenta. IN v tem sem mogoče dosegel največji uspeh.

Leave a Comment

Božidar Jakac spodbujal pri ustvarjanju J. Karlovška

J. Karlovšek je v svojih spominih zapisal, da ga je že od mladosti pri njegovem ustvarjanju vedno znova spodbujal in mu svetoval akademski slikar Božidar Jakac.

1 Comment