Kontakt

Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška Domžale
Antona Skoka 7
1230 Domžale
 
Telefon: 051 364 333
Elektronski naslov: katarina@rta.si

FB icon

Poslanstvo društva je promocija in raziskovanje kulturno umetniške dediščine pokojnega Jožeta Karlovška, rojenega leta 1900 v Šmarjeti pri Novem mestu, kasneje živečega v Domžalah. Njegova zapuščina obsega dela na področju slikarstva, slovenske ornamentike, umetnostne obrti, stavbarstva, ljudske umetnosti in zbiranja slovenskih bajk in povesti. Namen delovanja društva je splošno koristen (javno dobro) za širšo družbo, Republiko Slovenijo in njeno kulturno dediščino na naštetih področjih.

Temeljni cilj društva je ohranjanje, promocija in raziskovanje kulturne dediščine Jožeta Karlovška ter v ta namen povezovanje z drugimi kulturnimi, muzejskimi, zgodovinskimi in podobnimi društvi.

Društvo uresničuje temeljni cilj z izvajanjem naslednjih nalog:
(1)         ohranja in promovira kulturno umetniško dediščino Jožeta Karlovška;

(2)         izvaja in spodbuja stalno izmenjavo informacij umetniških idej in izkušenj med strokovnjaki, društvi, ustanovami, upravnimi organi in organi lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji;

(3)         organizira in izavaja izobraževanje in delavnice (seminarje, posveti, tečaji, strokovne ekskurzije( posameznikov, podjetnikov, društev in združenj, lokalnih akcijskih skupin in drugih, ki se ukvarjajo z umetnostjo in kulturo;

(4)         organizira druge kulturne prireditve;

(5)         načrtuje, izvaja in usklajuje izvajanje razvojnih  programov ter strokovnih in znanstvenih nalog za promocijo in raziskovanje kulturne dediščine Jožeta Karlovška;

(6)         sodeluje na javnih razpisih za financiranje kulturne in umetniške dejavnosti;

(7)         organizira javne predstavitve dejavnosti društva v obliki konferenc, posvetov, razstav in seminarjev;

(8)         izdaja in zalaga stroko0vno literaturo ter informacijski promocijska gradiva s področja dejavnosti društva v skladu z veljavno zakonodajo:

(9)         izdaja društveno glasilo

(10)      podpira sodelovanje med raziskovalci, umetniki in drugimi osebami za namen delovanja društva:;

(11)      zastopa umetnike, kulturne delavce ter naslednike Jožeta Karlovška pri njihovem delovanju;

(12)      organizira srečanje s podobnimi društvi iz tujine ter tujimi strokovnjaki s področja delovanja društva;

(13)      organizira družabna srečanja članov in ostalih krajanov Občine Šmarjeta in Občine Domžale;

(14)      organizira turistične prireditve: pohode, kulturne, športne in zabavne prireditve;

(15)      nadaljuje z razvojem umetniške zapuščine Jožeta karlovška ter promocijo in reprodukcijo njegovih del v okviru pridobljenih avtorskih pravic;

  • Spremlja razvoj kolekcije izdelkov blagovne znamka Slovenski ornament Jože ¸ Karlovšek ter skrbi za njeno promocijo.
  • Digitalizira in pretvori v vektorsko obliko vse ornamente, katere je zbral in izrisal Jože Karlovšek ter skrbi za varno in pregledno arhiviranje.
  • Prizadeva si za ponatis Karlovškovih knjig.
  • Prizadeva si, da kulturna dediščia Jožeta Karlovška postane del slovenske in evropske kutlurne dediščine.
  • Prizadeva si, da se ime hiše v centru Šmerjete, Karlovškova hiša,
  • Prizadeva si za ustanovitev muzeja ali stalne spominske sobe Jožeta Karlovška v Šmarjeti, Domžalah in Ljubljani.
  • Prizadeva si, da se zbirka kulturne dediščine Jožeta Karlovška uvrsti v evropsko in slovensko kulturno dediščino.
  • Prizadeva si, da se ornamenti in stavbna dediščina, katero je Karlovšek zbral in izrisal, umesti v sodobno arhitekturo in oblikovanje

 

Jože Karlovšek je bil domžalski strokovnjak za ornamentiko in stavbno dediščino  Karlovšek je bil raziskovalec slovenske ljudske umetnosti, gradbenik in slikar, ki je svojo življenjsko pot začel v Šmarjeti na Dolenjskem blizu Šmarjeških Toplic, končal pa v Domžalah. Rojen je bil leta 1900, v Domžale pa se je z družino preselil leta 1936 in si tu po drugi svetovni vojni zgradil hišo.

Po stroki je bil gradbenik, a je na njegovo poznejše dekorativno slikarstvo verjetno v veliki meri vplivala slikarska šola Probuda, kjer je poučeval tudi Maksim Gaspari. Karlovšek je za slikanje na les z lužnimi barvami leta 1953 prejel celo naziv iznajditelj, nagrajen pa je bil tudi kot sestavljavec najboljših tehniških učbenikov. Malo poznana je leta 1931 ustanovljena tovarna Dekor v Zgornji Šiški, ki je izdelovala fino keramiko, pri njeni ustanovitvi pa je botrovala prav vsestranska nadarjenost Jožeta Karlovška.

Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju. Prav ornament je zagotovo pravo jedro Karlovških raziskav in tako je leta 1935 izdal knjigo Slovenski ornament. Poleg tega dela je o tej tematiki izdal še drugo knjigo o ljudskih in obrtniških izdelkih.

Že leta 1927 je izšel prvi del knjige z naslovom Slovenska hiša, v kateri je obdelal stavbne motive, v drugem delu iz leta 1928 pa opisuje stavbe in pohištvo. Leta 1938 je izšla knjiga Umetnostna obrt, ki govori o splošnem razvoju in našem slogu, leta 1939 pa še knjiga Slovenski domovi.

Umrl je leta 1963 v Domžalah. V rojstnem kraju, Šmarjeti mu je posvečen bronasti kip, ki je delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Svoj čas je bila v Šmarjeti urejena tudi spominska sobo in stalna razstava. Njegovo življenje in delo je leta 2006 v biografiji Jože Karlovšek -Poklic in poklicnost, obravnaval pokojni umetnostni zgodovinar dr. Nace Šumi. izdalo jo je Muzejsko društvo Domžale, ki je nastalo prav zaradi omenjene biografije.

V slovenskem merilu je opravil izjemno delo, po mnenju mnogih neprecenljivo toda prepogosto pozabljeno. Več njegovih knjig je ostalo v tipkopisu in nikoli niso bile izdane. Med njih je sodila tudi knjiga Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki je bila napisana že leta 1959, a izdana šele na zimski sončni obrat leta 2016. Knjigo je izdalo Društvo Slovenski staroverci. Knjiga je dragocen dokument slovenskega ljudskega izročila. Karlovška je raziskovanje ornamenta zapeljalo v slovensko in slovansko bajeslovno izročilo in mitologijo, odkritja so ga tako prevzela, da je začel mitološka bitja celo upodabljati, tako lahko v knjigi vidimo podobe slovenskih božanstev in številna druga bitja, kot so vile, škrati,  povodni mož, hišna kača. To je sploh prva ilustrirana knjiga o slovenskih mitologiji. Knjigo bogatijo še Karlovškove avtorske pesnitve bogovom.