Jože Karlovšek, velikan slovenske narodopisne kulturne dediščine

Jože Karlovšek (1900 – 1963) je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenskih mitologiji.

Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju. Z neomajno vztrajnostno, predanostjo in ljubeznijo se je posvetil slovenskim ornamentom, ki so izraz lokalne kulture in predstavljajo neprecenljivo vrednost etnične vsebine.

S svojim neverjetnim opusom se je zapisal med velikane slovenske narodopisne dediščine. Čeprav je v slovenskem merilu po mnenju mnogih opravil izjemno, neprecenljivo delo, je le-to prevečkrat utonilo v pozabo. Več njegovih originalnih risb in zapisov še vedno čaka na objavo.

Jože Karlovšek je bil rojen 12. februarja 1900 v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah. Njegov oče Janez Karlovšek je bil posestnik, gostilničar in trgovec. Leta 1923 je v Ljubljani zaključil Srednjo tehniško šolo, gradbeni oddelek, sedem let kasneje pa je uspešno opravil še izpit za stavbenika. Ta poklic so kasneje preimenovali v višji gradbeni tehnik. Poročen je bil z Julijo Weble, s katero sta imela pet otrok; Evo, Mileno, Janeza, Alenko in Matjaža. Z družino se je leta 1936 preselil v Domžale, kjer je živel vse do svoje smrti, 22. oktobra 1963.

Tudi v gradbeništvu je pustil svoj neizbrisen pečat. Pred 2. svetovno vojno je kot gradbeni strokovnjak sodeloval pri gradnji tovarne Celuloza v Vidmu pri Krškem, po vojni pa pri izgradnji nove Kartonažne tovarne v Ljubljani in Papirnice na Količevem pri Domžalah. Prvi svojem delu je bil vedno izjemno natančen, zanesljiv in strokoven.

Že leta 1931 je ustanovil in vodil tovarno za fino keramiko Dekor v Ljubljani. Projektiral in patentiral je votlo opeko za montažne opečne strope in preklade z imenom Radomka. Leta 1953 je prejel naziv iznajditelj za postopek slikanja na les z lužnimi barvami, sedem let kasneje pa Trdinovo nagrado za življenjsko delo in prispevek k znanosti.

Nazadnje je bil zaposlen na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani, kjer je predaval tehnične predmete in sestavljal strokovne učbenike. Leta 1951 je kot sestavljavec najboljših tehničnih učnih knjig prejel Prešernovo nagrado, kar mu je zelo veliko pomenilo. Svoje bogato znanje in dragocene izkušnje je namreč z velikim veseljem prenašal na mlade rodove.

Jože Karlovšek se je zavedal, da je kultura ponos in jedro naše narodne identitete, da so knjige dragocen dokument slovenskega ljudskega izročila in zelo pomembne za slovenski narod. Leta 1935 je izdal knjigo Slovenski ornament in na to temo še drugo knjigo o ljudskih in obrtniških izdelkih.

Vneto je zbiral tudi slovenske bajke in pripovedke. Zbrane bajke in pripovedke iz leta 1959, v katerih je raziskoval slovensko mitologijo, je Društvo Slovenskih starovercev v rokopisu izdalo šele leta 2016, torej dobrega pol stoletja po njegovi smrti. Raziskovanje ornamenta ga je zapeljalo v slovensko in slovansko bajeslovno izročilo in mitologijo. Odkritja so ga celo tako prevzela, da je začel mitološka bitja upodabljati na lesu. Tako lahko v knjigi vidimo podobe slovenskih božanstev in številna druga bitja, kot so vile, škrati, povodni mož in hišna kača. Gre za prvo ilustrirano knjigo o slovenskih mitologijah, ki jo bogatijo tudi njegove avtorske pesnitve bogovom.

Ob vsem je bil Jože Karlovšek tudi avtor številnih člankov o umetnostni obrti in keramiki ter drugih strokovnih člankov. S svojim delom je tako prevzel umetnostnega zgodovinarja dr. Naceta Šumija, da je ta leta 2006 napisal knjigo “Jože Karlovšek, poklic in poklicanost”. Knjigo je izdalo Muzejsko društvo Domžale. Navdihnil je tudi mlade celjske raziskovalce. V sklopu projekta Mladi za Celje so dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije pod mentorstvom prof. Marka Radosavljeviča leta 2015 izdelali raziskovalno nalogo Digitalizacija ornamentov slovenske krasilne umetnosti Jožeta Karlovška. Mladi za Celje je projekt, ki že 43 let poteka pod okriljem Mestne občine Celje, ki želi na ta način mlade spodbuditi k raziskovanju. V Celju se namreč zavedajo, da mladi z raziskovanjem nadgrajujejo svoje znanje in pridobivajo dragocene veščine in izkušnje. Tudi novinar, publicist in kulturni delavec Matjaž Brojan je prepoznal velik pomen Karlovškovega raziskovalnega dela. V lesu je  izrezljal posebno serijo slovenskih ornamentov po Jožetu Karlovšku  in jih leta 2016 razstavil v Menačnikovi domačiji v Domžalah ter v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi.

V zadnjih letih so se v Domžalah in Šmarjeti odvili številni zanimivi dogodki, ki so bili  posvečeni njegovemu delu ter ustvarjanju in so pritegnili zanimanje številnih obiskovalcev.

Rojstno hišo Jožeta Karlovška v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah, ki se sedaj imenuje Dvorec Gregorčič, so pred kratkim temeljito obnovili in v njej uredili sodoben hotel ter restavracijo. Dvorec predstavlja spomenik mojstru slovenske ornamentike, ki je razvoju ter preučevanju ornamentov posvetil vse svoje življenje. Notranjost obnovljene zgradbe krasijo njegovi čudoviti ornamenti, na fasadi pa je njegov doprsni kip, ki je delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Nekoč je bila v njegovi rojstni hiši urejena tudi spominska soba in na ogled stalna razstava. 

Da je bil Karlovšek izjemno pomemben za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, so prepoznali tudi na Občini Šmarješke Toplice. Župan mag. Marjan Hribar je namreč osrednji trg v kraju, kjer tudi stoji nekdanja Karlovškova hiša, slavnostno razglasil za Karlovškov trg.

Vnukinja Jožeta Karlovška Katarina Karlovšek je pred tremi leti zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, ki danes ponuja več kot 60 različnih izdelkov za poslovna, protokolarna in suvenir darila. S kolekcijo nadaljuje njegovo delo in ohranja našo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta.

Jožetova vnukinja Julija Karlovšek je ljubiteljska slikarka, s slikarstvom se ukvarja že 10 let. Veliko inspiracije za svoje slike najde tudi v slovenskih ornamentih, ki jih rada interpretira na sodoben način.

Publikacije

1. Ornamentika in narodopisje

• Jože Z1928): Slovenska hiša. Ljubljana : O.S.G.T., 1. Stavbni motivi. 2. Stavbe in pohištvo
• Jože Karlovšek (1935 in 1937): Slovenski ornament: 1. Zgodovinski razvoj. V Ljubljani : Udruženje diplomiranih tehnikov. 2. Ljudski in obrtniški izdelki. Ljubljana : Kleinmayr & Bamberg.
• Jože Karlovšek (1938): Umetnostna obrt: splošen razvoj in naš slog. V Ljubljani : Obrtniško društvo
• Jože Karlovšek (1939): Slovenski domovi. V Ljubljani : Kleinmayr & Bamberg
• Jože Karlovšek (1957): Osnova in razvoj ornamenta. Ljubljana: [s.n.]
• Jože Karlovšek (1959): Keramiška obrt in industrija na Slovenskem. Ljubljana (s. n.)
• Jože Karlovšek (1959): Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe(neizdana, ostala v rokopisu). Izdana 2016 (Društvo Slovenski staroverci).

2. Stavbarstvo

• Jože Karlovšek (1951): Gradbeni elementi. 10, Hišna kanalizacija in sanitarna oprema/ [sestavila Miroslav Kos in Jože Karlovšek; s sodelovanjem Franceta Dolničarja]. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Jože Karlovšek (1951): Gradbeni elementi. 8, Strešne konstrukcije: skripta za visoke in nizke gradnje / [sestavila [in risala] Jože Karlovšek in Vladimir Mušič]. Ljubljana: Državna založba Slovenije
• Jože Karlovšek (1956): Gradbeni elementi: besedilo. snopič XII, Obrtniška dela. Ljubljana: Gradbena srednja šola
• Jože Karlovšek (1958): Gradbeni elementi: besedilo: skripta za visoke in nizke gradnje. snopič VI, Oboki. Masivni stropi. 2. dopolnjena izdaja. V Ljubljani : Gradbena srednja šola LRS

3. Diafilmi

• Verstvo starih Slovanov, 1958
• začetek splošnega in razvoj slovenskega ornamenta, 1958