Jože Karlovšek in njegovi ornamenti ostajajo živi tudi danes. Že peto leto zapored so Karlovškovi dnevi povezali spomin na njegovo izjemno ustvarjalno in raziskovalno delo z željo, da slovenski ornament približamo novim generacijam.

Karlovškovi dnevi so v Šmarjeti prvič zaživeli leta 2022 z namenom ohranjanja spomina na Jožeta Karlovška (1900–1963), šmarješkega rojaka, raziskovalca ljudske umetnosti in ornamentike, poznavalca slovenske stavbne dediščine, gradbenika in slikarja.

Posebno mesto v njegovem delu je zavzemal prav slovenski ornament. Karlovšek ga ni le raziskoval in zbiral, temveč ga je tudi sam ustvarjal ter si prizadeval, da bi tradicionalna ornamentika ostala del sodobnega slovenskega prostora. Za seboj je zapustil obsežno zbirko ornamentov, skic, slik in drugega gradiva, ki danes predstavlja dragocen del slovenske kulturne dediščine.

V sklopu 5. Karlovškovih dni je Karlovškova dediščina letos zaživela skozi ustvarjalne delavnice, pogovore, dokumentarni film in glasbo. Osrednje dogajanje je potekalo v domači Šmarjeti, zgodba pa se je nato nadaljevala tudi v Celju.

V sklopu 5. Karlovškovih dni v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah

Osrednje dogajanje je potekalo na Karlovškovem trgu v Šmarjeti, v neposredni bližini Karlovškove rojstne hiše, današnjega Dvorca Gregorčič. Dogodek je potekal v organizaciji Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice. Dopoldanski del je bil namenjen ustvarjalnim delavnicam na temo slovenskega ornamenta, kjer so lahko obiskovalci Karlovškovo dediščino spoznavali na ustvarjalen in nekoliko drugačen način. Osrednji del dogajanja je predstavljal pogovor z Matjažem Karlovškom, sinom Jožeta Karlovška, in Katarino Karlovšek, njegovo vnukinjo. Skozi osebne spomine in družinske zgodbe sta obiskovalcem približala Karlovškovo življenjsko pot, ustvarjanje ter pomen njegove zapuščine danes.

Katarina Karlovšek je spregovorila tudi o svojem prvem srečanju z dedkovo zapuščino. Čeprav ga sama ni poznala, saj je umrl pred njenim rojstvom, so jo že v mladosti pritegnili originalni ornamenti, skice in slike, ki jih je njen oče skrbno hranil. Prav zanimanje za to zapuščino je mnogo let pozneje vodilo do novih načinov predstavljanja slovenskega ornamenta in leta 2018 tudi do nastanka kolekcije Slovenski ornament Jože Karlovšek.

Pomemben del letošnjih Karlovškovih dni je bila tudi premiera kratkega dokumentarnega filma o Jožetu Karlovšku, ki smo si ga ogledali v Moletovi hiši. Film predstavlja njegovo življenjsko pot, delo in ustvarjalno zapuščino ter na nov način prispeva k ohranjanju spomina nanj. Dogajanje na Karlovškovem trgu je zaokrožil Gregor Ravnik, ki je z glasbenim nastopom poskrbel za poseben zaključek dneva.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo županu Občine Šmarješke Toplice mag. Marjanu Hribarju ter direktorici Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice mag. Nataši Filip za podporo, sodelovanje in prizadevanja pri ohranjanju Karlovškove dediščine.

V sklopu 5. Karlovškovih dni tudi v Celju

Zgodba letošnjih Karlovškovih dni se je nadaljevala v Celju. V petek, 18. septembra, je v soorganizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje potekal večer Slovenski ornament – dediščina, ki živi, posvečen življenju, delu in zapuščini Jožeta Karlovška. Gosta večera sta bila Matjaž in Katarina Karlovšek, z njima pa se je o Jožetu Karlovšku, njegovem raziskovalnem in ustvarjalnem delu ter nadaljevanju njegove dediščine danes pogovarjal direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar.

Obiskovalci so skozi pogovor spoznali Karlovška kot raziskovalca ornamentike in ljudske umetnosti, poznavalca slovenske stavbne dediščine ter ustvarjalca, ki je velik del svojega življenja namenil raziskovanju in ohranjanju slovenskega ornamenta. Beseda je tekla tudi o tem, kako njegovo delo živi danes. Katarina Karlovšek je leta 2018 zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, s katero so se ornamenti iz arhivskega gradiva začeli prenašati na sodobne izdelke in tako ponovno vstopati v vsakdanje življenje.

Tudi v Celju so si obiskovalci ogledali dokumentarni film o Jožetu Karlovšku, kulturni program večera pa sta obogatila tenorist Gregor Ravnik in kitarist Marko Hrvatin. Celjski dogodek je tako v sklopu 5. Karlovškovih dni Karlovškovo zgodbo ponesel iz njegovega rojstnega kraja v novo okolje ter še širšemu krogu obiskovalcev približal pomen njegovega dela za slovensko kulturno dediščino.

Dediščina, ki jo ohranjamo skupaj

5. Karlovškovi dnevi so bili še ena priložnost, da se ozremo k bogati zapuščini Jožeta Karlovška, hkrati pa razmišljamo o tem, kako jo ohranjati živo tudi v prihodnosti. Slovenski ornament ni le del preteklosti, temveč pomemben del naše kulturne dediščine, ki lahko skozi sodobne pristope, izdelke, ustvarjanje in pripovedovanje zgodb nagovarja tudi nove generacije.

Iskrena hvala vsem organizatorjem, soorganizatorjem, sodelujočim, nastopajočim in podpornikom, ki s svojim delom prispevate k ohranjanju in širjenju Karlovškove zapuščine. Posebna zahvala pa gre tudi vsem obiskovalcem, ki ste se nam pridružili v Šmarjeti in Celju ter s svojo prisotnostjo pokazali, da zanimanje za slovenski ornament in delo Jožeta Karlovška ostaja živo.

Vsak takšen dogodek prispeva k temu, da bogata zapuščina Jožeta Karlovška ne ostaja le spomin na preteklost, temveč dediščina, ki jo skupaj ohranjamo in prenašamo naprej.